Phili 2 | SloChraska | STEP | Če je torej pri vas kako izpodbujanje v Kristusu, če je kaka tolažba ljubezni, če kaka sodeležnost Duha, če kako usmiljenje in milovanje:

Philippians 2

2. Poglavje

1 Če je torej pri vas kako izpodbujanje v Kristusu, če je kaka tolažba ljubezni, če kaka sodeležnost Duha, če kako usmiljenje in milovanje: 2 napolnite mi veselje s tem, da ste složni, da imate eno ljubezen, enodušno ravnate, za eno skrbite; 3 ničesar ne delajte iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temuč po ponižnosti cenite drug drugega više od sebe. 4 Ne glejte vsak na svoje, ampak vsak tudi na to, kar je drugega. 5 To mišljenje bodi v vas, ki je bilo v Kristusu Jezusu: 6 kateri, ko je bil v podobi Božji, ni štel za rop biti enak Bogu, 7 temuč samega sebe je izpraznil ^{▼▼Ali: v nič dejal.} in je nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku; in po zunanjosti spoznan za človeka, 8 se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu. 9 Zato ga je tudi Bog visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime; 10 da se naj v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo, 11 in vsak jezik pripoznava, da Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta. 12 Zatorej, ljubljeni moji, kakor ste bili vsekdar poslušni, ne samo v pričujočnosti moji, temuč mnogo bolj sedaj v nepričujočnosti moji, v strahu in trepetu vršite zveličanje svoje; 13 Bog namreč je, ki dela v vas i voljo i delovanje, po svoji dobri volji. 14 Vse delajte brez godrnjanja in pomišljanja, 15 da bodete brez pogreška in čisti, otroci Božji brez madeža sredi sključenega in spačenega rodú, med katerimi se svetite kakor nebeške luči na svetu 16 in jim predstavljate besedo življenja; da imam hvalo za dan Kristusov, da nisem zastonj tekal in ne trudil se zastonj. 17 Ali ko bi bil tudi darovan nad daritvijo in službo vere vaše, veselim se in z vami vsemi vred se veselim. 18 Enako pa se veselite tudi vi in veselite se z menoj vred! 19 Upam pa v Gospoda Jezusa, da vam skoraj pošljem Timoteja, da bodem tudi jaz mirnega srca, ko zvem, kako je pri vas. 20 Nikogar namreč nimam enakega mišljenja, ki bo pošteno skrbel za vaše zadeve; 21 zakaj vsi iščejo svojega, ne kar je Kristusa Jezusa. 22 Preizkušenost pa poznate njegovo, da je, kakor otrok z očetom, z menoj služil za širjenje evangelija. 23 Tega torej upam poslati, precej ko izprevidim, kako bo z menoj. 24 Trdno se pa nadejam v Gospodu, da tudi sam pridem skoraj. 25 Potrebno se mi je pa zdelo poslati k vam Epafrodita, brata in sodelavca in sovojaka mojega, vašega pa poslanca in služabnika potrebe moje; 26 kajti hrepenel je po vas vseh in se žalostil, ker ste slišali, da je zbolel. 27 In res, da je zbolel in je bil blizu smrti; ali Bog se ga je usmilil, a ne samo njega, ampak tudi mene, da ne bi imel žalosti nad žalost. 28 Tem hitreje torej sem ga poslal, da ga vidite ter se veselite in da bodem jaz manj žalosten. 29 Sprejmite ga torej v Gospodu z vsem veseljem, in take imejte v čislih; 30 kajti zaradi dela Kristusovega se je bil približal smrti, vnemar pustivši življenje, da bi nadomestil, s čimer mi vi niste mogli poslužiti.